TEŽKE SANJE ZELENEGA AKTIVISTA

September 6, 2007

Filed under mix, Uncategorized
Tags: cats

9 responses

 

Sem ekološki entuziast.

Sem vedno proti. Če so eni za mravlje, sem jaz za mravljinčarje, če so eni za puščavo, sem jaz za močvirje, če so eni za kolesarjenje, sem jaz za peš hojo, in še in še in še. Sploh pa nikoli nisem za naprej, ampak vedno za nazaj.

Pa poglejmo. Vetrne elektrarne na primer.

Ko se nekdo spomni na takšne zrakomlate, na Volovji rebri na primer, lahko pa bi bilo to tudi na nekem drugem hribu, na sredi morja ali na ljubljanskem nebotičniku, sem takoj proti. Kaj bo pa z ubogimi tički, kaj če bo pri mazanju vetrnic kanila kakšna kapljica olja na tako redko travico, ki raste samo tam (pa čeprav je to plevel, ki ga je poln Takla makan), kaj če se en krak utrga in pade na kakšnega takooo lepega polža, ki se plazi tam okrog (na drugem koncu Slovenije pa uničuje solato, ki je sploh glavna hrana ekologov).

Pa primer odstrela volkov in medvedov.

Pa ne bomo menda streljali volkov, ki so tako reeedke živali. Ovce da žrejo? In kaj potem. Kdo pa rabi ovce? Menda ne zato, da jih potem namesto medvedov jejo ljudje. Saj meso ni zdravo! Namesto da travo jejo ovce, bi jo lahko vso pojedli ekološko zavedni (zavedeni?) vegetarijanci.

In medvede! To so pa ja tako ljubke živali. Ljudem da so nevarni? Zakaj pa ljudje sploh hodijo v gozdove? Saj gobe lahko kupijo v vsaki trgovini, drv pa ne rabijo, saj lahko živijo v daljinsko ogrevanih hišah, tako kot vsi ekologi, ko na toplem pišemo v sobotno prilogo. Če se pa medvedu res ne moreš izogniti, se pa lepo vsedi poleg njega in mu preberi eno Drnovškovo knjigo. Od smeha sicer ne bo počil, jo pa bo jadrno ucvrl nazaj v gozd.

Pa bognasobvaruj jedrske elektrarne.

 

Zakaj pa povečevati porabo elektrike? Drastično jo je treba zmanjšati! Potem pa en tak tazelen kot jaz, sedem za računalnik in napišem en dolg članek o tem, kako so nekoč vsi ljudje živeli v idiliki sveče, se potem z veseljem razmnoževali in se sploh veselili življenja. Nato svojo umetnino prelijem na internet, da bo v veselje vesoljnemu občinstvu. Kako bi lahko to naredil brez elektrike, me pa ne zanima.

Pa gensko spremenjena in nebiološko pridelana hrana (rastlinska seveda).

Fuj tajksel! Pa ne bomo v Evropo vlačili te ameriške svinjarije. Da je krompir , paradižnik in koruza tudi iz Amerike? Ja, takrat me pa še ni bilo na svetu, tako da je nevedni Kolumb te stvari počel, ne da bi vprašal kakšnega ekologa. Pa bi ga lahko. Moja stara mama na primer, je solato delala samo iz zelenega paradižnika, ker je bila prepričana, da je rdeči strupen.

In tako sem eno noč sanjal lepe sanje. Sanjal sem, kako smo ta zeleni zmagali na volitvah povsod po svetu in dobili priložnost, da uresničimo svoje zamisli.

Bilo je res lepo. Drugi dan so se mi še oblaki zdeli mavričasti, dež pa je prijetno zalival biotsko tako pestro naravo.

Cel dan sem razmišljal, kaj vse moramo še uresničiti do naslednjih volitev.

—– . —–

Utrujen sem zvečer legel v posteljo. Nekoč bi morda vzel en apaurin, da ne bi celo noč razmišljal. To pot pa nisem več maral za kemijo.

Potem so prišle sanje, najprej sanje, potem pa mora, težka mora. V mislih sem se prestavil za več let naprej, v svet, ki smo ga spremenili zeleni, ekološko usmerjeni vladarji sveta.

Takoj po prevzemu oblasti smo prepovedali prevoz z osebnimi avtomobili. Kako krasen pogled na opustele avtoceste, po katerih so se sprehajali medvedje, srne, ježi in krastače. Nekaj časa so jih sicer motili kolesarji, vendar le toliko časa, dokler nismo prepovedali onesnaževanja zraka z žveplom iz gumarske industrije. Zračnic ni bilo več na tržišču, zato so kolesa ležala kar ob cestah, saj smetarska podjetja niso smela več na cesto, razen če so uporabljala biodizel.

Ker smo zaprli vse termoelektrarne in prepovedali gradnjo novih jedrskih elektrarn, je bilo treba strogo omejiti porabo elektrike. Prvenstveno je bila namenjena za pogon električnih lokomotiv, saj se je ves promet preusmeril na železnice. Po progah, ki še niso bile elektrificirane, so vozile lokomotive na baterije.

Tudi polovico hidroelektrarn smo zaprli, njihova akumulacijska jezera pa namenili za mokrišča, v katerih so v slogi živele ribe, dvoživke in kormorani.

No ja, bog je sebi brado ustvaril. Ekologi smo baterije svojih prenosnih računalnikov lahko enkrat dnevno napolnili na zelenem ministrstvu proti predložitvi članske izkaznice Greenpeaca.

Letala in helikopterje smo prepovedali, v zraku je zavladala tišina, ki jo je prekinjalo le žvrgolenje ptic. Dovolili smo polete z baloni, vendar le pod pogojem, da so jih segrevali z izgorevanjem čistega vodika.

Vse vojne so bile končane, saj je bila prepovedana uporaba smodnika, ki izgoreva v žveplov in ogljikov dioksid, temeljna krivca za onesnaženo ozračje.

Zrak nad mesti je bil čist, brez smoga, tudi električnega in svetlobnega, saj redke svetilke niso mogle motiti zvezdogledov, ki so lahko kar z domačega okna jasno videli spiralne meglice oddaljenih galaksij. Zaljubljenci so se objemali v romantični lunini svetlobi, prebivalstvo je začelo naraščati, saj je spet obveljalo, da ponoči je vsaka krava črna.

Vsa hrana je bila zdrava, bio. Kakšen užitek je bilo ugrizniti v drobno, črvivo jabolko! Kako prijetna zavest jesti korenček, preluknjan od strun, zavedajoč se, da se ga ni dotaknil noben strup! Kako boljša se je zdela polenta, ko si vedel, da ni pridelana iz gensko spremenjene koruze.

Zlasti pa nobenega mesa, zlasti ne svinjskega. Kje so že časi, ko so ljudje jedli to svinjarijo!

 

RAJ NA ZEMLJI JE TRAJAL VEČ KOT DVE LETI.

Potem pa me je spreletelo: ali lahko to traja večno? Začel sem se potiti, PRIŠLA JE NAJHUJŠA MORA v mojem življenju.

 

Kar naenkrat sem videl posledice sonaravnega bivanja.

Najprej kupi odpadnih avtomobilov, koles, hladilnikov, ki jih nihče ni odvažal, saj industrija ni več potrebovala toliko surovin.

Potem so, sicer počasi, ker televizija ni delovala, prihajale vesti iz daljnih dežel. Množično umiranje zaradi lakote, saj gensko nespremenjene rastline v njihovem uničenem okolju niso uspevale. Pomanjkanje zdravil, ker so z volovskimi vpregami prišla prepozno. Nobene pomoči iz razvitega sveta, saj je tudi tam primanjkovalo hrane. Povečana rodnost in sonaravna pridelava so zdesetkali zaloge hrane. Cene hrane so naraščale po več sto procentov letno.

Zaradi onesnaževanja z metanom ter s povečanjem števila vegetarijancev in deleža muslimanskega prebivalstva je bila prašičereja praktično opuščena. Tudi govedoreja je bila zaradi škodljivosti rdečega mesa in strahu pred BSE zmanjšana, tako da ni bilo na razpolago dovolj naravnega gnojila za polja z bio pridelki. Narastlo je sicer število konj, vendar se je ves konjski gnoj porabil za pridelavo šampinjonov.

Nekateri kriminalni elementi so sicer poskrili nekaj mineralnih gnojil in pesticidov in na črno pridelovali prepovedano nezdravo hrano. Vendar je policija z nekaj odmevnimi akcijami vsakodnevno uničevala prepovedane nasade zelja, buč in indijske konoplje.

Potem sem sanjal, da je spet zavladalo predjankovićevsko stanje. Na bankinah opuščenih avtocest so ljudje v borbi za preživetje sadili solato in kumare. Tja so hodili kakat in lulat, da je zelenjava bolje uspevala. Trupel od lakote umrlih niso predajali Žalam, ampak so jih na skrivaj plitvo zakopavali, da so na svežem grobu sadili krompir.

Nekaj časa nam je uspevalo prikrivati resnico. Liberalni in socialni demokrati so dolžili demokrate in narodnjake, da je to posledica njihove napačne politike in pozivanja RKC k večji rodnosti, nasprotna stran pa je spet trdila, da je to samo logična kontinuiteta povojnih pobojev.

Potem smo se morali umakniti. Vkrcali smo se na nekaj ladij Greenpeaca in se umaknili na gorat otok v Tihem oceanu. V upanju, da segrevanje ozračja ne bo tako hudo, da bi poplavilo naš otok.

Razočarani nad človeštvom smo svet prepustili stihiji. Morda pa bo prišlo do kakšnega novega izuma, ki bo okolje revolucionarno spremenil. Tako kot se zaradi izuma avtomobila Chicago do leta 1932 ni zadušil pod gorami konjskih odpadkov, kot so to 50 let prej izračunali statistiki.

Prebudil sem se ves premočen z razbolenimi kostmi. Nisem se mogel pomiriti, zato sem nekje našel ene stare, že plesnive cigarete in si eno prižgal.

Comments Feed